Grad Murska Sobota

Grad Murska Sobota  (nekdanji Szaparyjev grad).  Dvor Belmura se v virih prvič omenja 1255, ko se je v njem nahajal palatin in slavonski ban Roland in tam uredil neko zemljiško-premoženjsko zadevo. Kot upravni sedež zemljišča je v drugi polovici 14. stol. prešel v last plemiške rodbine Széchy, ki so na njegovem  mestu v drugi polovici 16. stol. zgradili štiritraktni, dvonadstropni renesančni dvorec z izstopajočimi pravokotnimi ogelnimi stolpi.  Leta 1687 je grad kupil Peter Szápáry, od njegovih dedičev pa leta 1934 Občina Murska Sobota. Sedanja podoba dvorca izvira zvečine iz prve polovice 18. stol., ko so dvoriščne trakte obzidali z arkadami, na novo členili fasade in oblikovali oba vhodna portala. Starejša zasnova severnega portala in nekaj skritih  renesančnih oken govori za to, da je severno pročelje najstarejši del objekta,  ki ga danes krasi baročno členjeni triosni rizalit. Vzhodno  pročelje odlikuje portal, ki je imeniten primer baročne arhitekturne plastike iz druge četrtine 18. stol., verjetno del  nekdanje palače Grassalkovich v Budimpešti (porušena konec 19. stol.). Izmed notranjih prostorov je najimenitnejši grajski salon. V poznobaročni iluzionistični maniri celostno poslikani prostor, ki  se na stropu  zaključuje z ikonografsko uresničitvijo alegorije miru. Po slogovnih značilnostih naj bi poslikavo zasnoval Johannes Pöckel med leti 1760-1780. Ob poslikanem salonu  je tu še arhitekturno domišljeno oblikovana prostornina nekdanje grajske kapele.

Fotografija 1: Grad  na prelomu 19. in 20. stoletja, vzhodna stran (razglednica)

Fotografija 2: Grad  na prelomu 19. in 20. stoletja, zahodna stran (razglednica)

Fotografija 3: Grad leta 2013, severna stran (fotografiral: Lado Klar)