Sirotica

Alojz Eberl

Slika nagovarja gledalca z otroško neposrednostjo. Pred zidom v snegu postavajoča deklica prosi vbogajme. Zaradi mraza drgne čeveljca drug ob drugega. Oblečena je v sive volnene nogavice, progasto rjavo krilo in v stisnjeno, na levem rokavu že raztrgano modro suknjico. Premraženo desno ročico izteguje za miloščino, levo pa je skrila pod platno svoje culice. Njeno glavico pred mrazom komajda greje pod vratom zvezana rdeča ruta; izpod nje na čelu štrlijo skuštrani laski. Obrazek sirote je naslikan v posrečeni gestikulaciji. Velike izstopajoče otroške oči prestrašeno zrejo predse, kotički srčastih ustec so od nemoči povešeni in lička od mraza pordela. Slikar je s postavitvijo lika sirotice in primernim psihološkim izrazom dosegel patetični učinek. Likovno trdna zgradba uspešno pripomore, zlasti z domiselno barvno gradacijo od spodaj navzgor, k ekspresivnosti podobe.

 Janez Balažic, Alojz Eberl: 1822-1887, PM MS, 1994, p. 30, 51